Skyrunning je izziv, a tudi svoboda.
Kdo je Ana Čufer?
Ljudje me običajno opisujejo kot gorskega tekača iz Slovenije, ki raje teče navzdol. V bistvu se ne vidim kot športnika, ampak človeka, ki ne more mirovati in mora biti veliko zunaj. Sem trmast in poskušam biti čim bolj iskren. Ne prenesem izdaje. Poleg tega, da sem tekač, delam tudi magisterij iz geografije. Sem vegan in rad kuham okusne jedi. Poleg tega sem velik ljubitelj kave, glasbe, gledanja filmov/oddaj in druženja s prijatelji.
Zakaj želite biti skyrunner?
Moj cilj ni biti skyrunner. Moj cilj je biti zunaj, se hitro premikati v gorah, biti srečen in se zabavati. In to vodi do tega, da postaneš skyrunner.
Kaj vam pomeni biti skyrunner?
Kot rečeno, se (še) ne vidim zares kot športnika. Če pa mi kdo reče skyrunner, me to razveseli, saj to pomeni, da tudi drugi vidijo mojo strast in ljubezen do teka v gore. In s tem upam, da bom lahko navdihnila druge ženske, da se mi pridružijo in počnejo, kar jim je všeč.
Kaj vas navdihuje in motivira, da greste skyrunning in bodite del skyrunning skupnost?
Skyrunning je izziv, a tudi svoboda. Rad premikam svoje meje in se počutim svobodnega (poleg zelo objektivnega dejstva, da je to najbolj osupljiv šport). The skyrunning skupnost je tako navdihujoča. Občudujem jih ne le zato, ker so odlični športniki, ampak predvsem zato, ker so tako skromni, čudoviti, super in skromni ljudje.
Kako se počutite pred, med in po teku v gore?
Ni vedno lahko, ko poskušate uskladiti fakulteto in tek v svoj dan. Tako da nisem vedno motiviran, to je dejstvo. Ko pa sem utrujen in morda nekoliko len ter težko grem na tek, pomislim, kako super bo, ko bom enkrat tam! Med tekom se počutim brez vsega. Ni pomembno, kako počasen, slab, trd, hiter, lahek je moj tek – vedno se počutim srečno, ko to počnem. In zato delam, kar delam. To je moja meditacija. Po teku dobim to supermoč, da se spopadem s svetom. Mogoče je to razlog, da se dobro usklajujem s študijem. Tek mi daje moč.
Stran od poti, nam povejte o svojem delu?
Ste vedno opravljali to delo ali ste zamenjali kariero? Sem študentka, poleg tega pa mi uspe opravljati le občasna dela. Do sedaj sem imel veliko različnih služb. Bila sem natakar, delala sem z računalniki, v kuhinji, varstvo otrok, športna trgovina. Ostalo mi je še eno leto fakultete, zato upam, da bom kmalu našla službo, ki je sorodna mojemu poklicu.
Ali sodelujete pri kakšnih projektih ali poslih, povezanih s tekom?
Sem v ekipi Salomon in Suunto.
Kako je za vas videti tipičen teden treninga?
Tako se razlikuje, da je težko povedati. Trenutno moj teden izgleda takole: en trening za moč, dva intervalna treninga in vmes še okrevanje = 110 km.
Ali običajno hodite na trail/skyrunning sam ali z drugimi?
Odvisno. Ampak večinoma sama, ker je težko uskladiti čas. Ob vikendih pa imam velikokrat družbo in to je najboljše!
Ali raje tečete na dirkah Skyrace ali ustvarjate in izvajate lastne tekaške avanture?
Pravzaprav oboje. Rad dirkam, a če to počnem prepogosto, izgubi svoj čar. Tako da vmes obožujem tekaške avanture.
Ste bili vedno v formi in ste vodili aktiven življenjski slog ali se je to začelo šele pred kratkim?
Vedno sem bil na prostem in sem tekel že od otroštva. Nikoli pa nisem treniral teka. To je moje drugo leto treniranja s trenerjem. Na začetku sem vedel, da sem dober, vendar nisem veliko treniral. Bal sem se, da če bom to začel početi preveč resno, ne bo več zabavno, da to ne bo več moj pobeg. Toda potem sem prišel v ekipo Salomon in sem rekel, da moram poskusiti. Nisem vedel, da bom še bolj vzljubil tek.
Ste v življenju doživeli kakšno težko obdobje, ki bi ga radi delili? Kako so te izkušnje vplivale na vaše življenje? Vam je tek pomagal prebroditi ta obdobja? Če da, kako?
Pred 3 leti so mi diagnosticirali endometriozo in bila sem operirana. Pred tem je bilo zelo težko, saj me je zelo bolelo. Po operaciji sem potrebovala eno leto, da sem se spet počutila, saj sem v tem obdobju morala jemati tablete. Takrat res nisem tekmoval, le nekaj kratkih dirk. Težje mi je bilo, ker mi tek ni pomagal, preprosto ni mogel. Ves čas sem imela nizek pritisk in bila sem zaspana. Tek me ni zbudil, zato je bilo težko. Toda po tistem obdobju, ko sem se spet počutil človeka in začel teči z veliko več energije, je bilo tako osvobajajoče in točno sem vedel, kaj ves ta čas pogrešam.
Ko se na poteh stvari zapletajo, kaj pomislite, da boste nadaljevali?
Odvisno od težave, a običajno se spomnim, da sem že od začetka vedela, da ne bo vedno lahko in da si še vedno zunaj, v naravi, in počneš, kar imaš rad, čeprav boli. Opomnim se, da se moraš včasih počutiti udobno, ko ti je neprijetno.
Med tekom raje poslušate glasbo ali poslušate naravo?
Med tekom redko poslušam glasbo, ker si moram pri veliko počasnih tekih zbistriti glavo, na primer zaradi fakultete in vsega učenja ter neskončnega seznama opravkov. Na težkih treningih tega ne morem poslušati. Ko pa med počasnimi teki poslušam svoj osupljivi seznam predvajanja ... pogosto uide izpod nadzora in moj tek se razvije v glasbeni video.
Katere so vaše najljubše sky/trail dirke?
Ne morem se odločiti. Toliko čudovitih dirk je. Le nekaj izmed njih: Delicious trail Dolomiti, Transpelmo skyrace, UTVV, Skyrace Carnia, Dolomyths run skyrace.
Kakšni so vaši dirkaški načrti za 2021/2022?
Tekmovati v svetovni seriji Golden trail in opraviti tudi nekaj svojih najljubših dirk v svoji državi.
Katere dirke so na vašem seznamu?
Nekega dne bi rad bil del Matterhorn ultraks, UTMB in Tromso skyrace.
Ste imeli kakšne slabe ali strašljive trenutke v skyrunning? Kako ste se spopadli z njimi?
Jaz sem. Najstrašnejša je bila zadnja dirka, ki sem jo imel pred operacijo, preden sem vedel, kaj je narobe z mano. Dirka je bila dolga 30 km in imel sem drisko, vrtoglavico, utrujenost, bolel me je želodec itd. Bil sem zelo blizu temu, da bi odnehal dirko, a preprosto nisem mogel, ker je bilo na mojem domačem terenu. Vsi moji prijatelji so bili tam. Nisem hotel odnehati. Bilo je uničujoče, ker nisem vedel, zakaj se počutim tako slabo. Dirko sem končal, ker so mi prijatelji dali moč ob progi. Prepoznala sem svojo bolečino in se osredotočila na svoje močne točke. Moj zgornji del telesa je umiral, moj um je bil brez nadzora, a moje noge so bile v redu. Zato sem si rekel: "Dokler ne boš lahko premikal nog, boš prišel do ciljne črte in potem lahko počivaš, kolikor dolgo želiš."
V čem je bil vaš najboljši trenutek skyrunning in zakaj?
Lani je bil to zagotovo moj poskus FKT gor in dol po najvišji slovenski gori Triglav. To sem naredil, ker ni bilo dirk in je bilo to moje prvo leto treniranja s trenerjem. Želel sem vedeti, v kakšni formi sem in tudi to je bil velik izziv. Triglav ima zame popoln smuk. Malo sem bil žalosten, da na vrhu nisem mogel hitreje, ker je bilo veliko ljudi in sem moral biti še posebej previden. Toda na splošno je bila to neverjetna izkušnja in moji prijatelji so bili tam, tako da je bil zame zelo čudovit dan.
Kakšne vaše velike sanje o prihodnosti, v skyrunning in v življenju?
Sanje o moji prihodnosti so preproste. Zadovoljen s tem, kar delam, se učim, rastem, uživam v teku in tudi uživam v življenju.
Seveda želim postati boljši kot športnik in imeti svoje osebne projekte in dirke, v katerih želim sodelovati, vendar je moj glavni cilj ljubiti to, kar počnem, ne glede na to, kaj se zgodi.
Kaj je vaš najboljši nasvet za druge skyrunnerje?
To je nasvet, ki ni koristen le v skyrunning pa tudi v življenju na splošno: »Biti negativen le še oteži težko pot. Lahko vam dajo kaktus, vendar vam ni treba sedeti na njem.”
Hvala Ana, da si z nami delila svojo zgodbo! Želimo ti vse dobro!
/Snežana Đurič